DOBRODOŠLI V DEŽELI KRANJSKE SIVKE IN ODLIČNIH ČEBELARJEV
Podobno kot kozolci so tudi čebelnjaki slovenska posebnost. V Sloveniji je več kot 10.000 čebelnjakov. Po večini so zgrajeni iz lesa, v katerega zložimo panje pod skupno streho. Čebelnjak ohranja in bogati čebelarsko kulturo, omogoča toplotne razmere; pozimi ohranja toploto, poleti varuje pred vročino, panje varuje pred vremenskimi vplivi in nam čebelarjem pomeni prostor, v katerem se lahko sprostimo in spočijemo. Nekateri čebelnjaki so uporabni celo 50 let in več. Čebelnjaki, ki so bili na našem podeželju v preteklosti galerije na prostem, naj bodo dandanes središče skrbi za okolje, še zlasti za pestrost narave, ki nas obdaja.
V preteklosti, ko ljudje še niso poznali sladkorja, pri nas skoraj ni bilo kmetije, na kateri ne bi poleg drugih domačih živali gojili tudi čebele. Med je bil edino sladilo, vosek pa nepogrešljiva surovina za izdelavo sveč. Čebele so gojili v nizkih, lesenih panjih ( kranjiči ), ki so jih zlagali v skladovnice.
V sredini 18. stoletja se je na ozemlju zdajšnje Slovenije, ki je bilo takrat del Habsburške monarhije, pojavila edinstvena ljudska umetnost, kakršne ne poznajo nikjer na svetu: poslikava panjskih končnic. Gladke lesene ploščice na pročeljih panjev so čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj od drugih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi varovali čebele. Panjske končnice predstavljajo avtohtoni kulturni element Slovenije.
Naše poslanstvo
Čebelja svetišča so redka in jih čebelarji opisujemo kot “kraj, kjer lahko hranimo srečne, zdrave čebele v okolju, kjer so varne pred škodljivci in boleznimi”, kjer “čebele preprosto obstajajo … in temu kraju rečejo njihov dom” .