Loading...

KALABRIJA 2017 – dežela agrumov, rdeče čebule in čebelic

KALABRIJA

Je dežela prijaznih domačinov, neskončnih plaž, kjer okušaš izvrstno kulinariko, vina in veliko različnih vrst medu. Imajo neskončne nasade raznovrstne zelenjave, cele plantaže agrumov ( limone, pomaranče, mandarine, bergamotko in pomelo), ter celo vrsto drugega sadja. Narava je še precej neokrnjena. In če ti čas dopušča obiščeš tudi kakšnega čebelarja. 

Obiskali smo čebelarstvo la Pantarca  v Joppolu. Vodi ga 67-letni čebelar g. S. Di Grande. S čebelarjenjem se ukvarja že več kot 40 let.  Trenutno ima  300 panjev in še 100 rojev, ki jih je ogrebel letos s svojih neštetih dreves, ki krasijo njegov ogromen vrt. Skupaj z dvema sinovoma ( vsak ima še po 100 panjev ), predstavljajo največje čebelarstvo na področju Joppola.

G. Di Grande nam je pokazal le del svojih neštetih čebeljih družin, ki se trenutno nahajajo na njegovem velikem posestvu. Večinoma svojih čebeljih družin je že prepeljal na višja ležeča področja, kjer cvetijo kostanji. Pridobiva 5 vrst medu ( kostanjev, cvetlični, evkaliptusov, med citrusov ( mešanico tega medu poimenujejo ZAGORA ) in med bergamotke. 

Popeljal nas je skozi svoje prostore, kjer nas je na vsakem koraku spremljal vonj medu. Polne cisterne ( največja videna je bila tista s 3000 l medu ) so že čakale na polnjenje. Večinoma medu proda v veleprodajo, nekaj ( govorimo o več tisoč malih kozarčkih različnih velikosti) , pa proda po bližnji okolici malim trgovinam, ki ga nato prodajo naprej turistom.

Večinoma panjev izdela sam v zimskem času. Nekateri zdržijo tudi 20 let. Poudaril je tudi problem kraje panjev in čebeljih družin. Kot je povedal, je tudi letos pozimi ostal brez 76 panjev polnih gospodarnih družin. 

Vprašali smo ga tudi o nadlogi, ki pesti ravno ta del Kalabrije, o malem panjskem hroščku ( aethina tumida )?  G. Di Grande se je nasmehnil in odvrnil, da novice hitreje potujejo , kot hroščki. Sam ima okužene čebelje družine z MPH kar nekaj časa. Dokončno so dokazali, da prihaja iz Afrike. Na leto ima več generacij ( 1- 5 ). Samica izleže jajčka v lesene razpoke ali pa v celice satja.  Same ličinke se prehranjujejo  z zalego, medom in cvetnim prahom. Ob hranjenju ličinke povzročajo pokvarjenost medu ( med postane sluzast in smrdi po gnilih pomarančah ). Ličinke se splazijo iz panja samo ponoči, kjer se zabubijo v prsti okoli čebelnjaka. Hrošči se izležejo 3-4 tedne kasneje. Merijo cca. 3-5 mm in so temno rjave barve. Odrasli MPH lahko letijo tudi do 10 km daleč in okužijo nove čebelje družine. Veterinarji jih kontrolirajo, vse premike na druge čebelje paše strogo nadzorujejo, seveda pa je tudi vsak čebelar sam odgovoren, da razkužujejo vso delovno opremo in po potrebi tudi zažgejo preveč okužene družine ( skrajni ukrepi ).

G. Di Grande je tudi strasten vrtnar, kjer se kaže na vsakem koraku, ki smo ga naredili . Na njegovem ogromnem posestvu ima posajene oljke, limone, pomaranče, različno sadno drevje in veliko rožic, ki jih je prinesel iz Sicilije. Kot zanimivost nam je pokazal drevo, ki ga je prinesel iz Sardinije. Tamkajšnji čebelarji služijo tudi do 40 EUR za 1 kg tega medu.

Čas je tekel, vročina je bila neznosna ( v senci je bilo 41 stopinj) . Odpravili smo se veseli , malce uveli ( ha, ha, ha )  in še z  eno krasno dogodivščino več, proti domu.

Naj medi nam tukaj in kolegom čebelarjem na sončni Kalabriji!

 

 

Lep pozdrav 

%d bloggers like this: