Loading...

“Bodoči” čebelarji na obisku

Vsako leto , proti koncu šolskega leta, se odločimo, da na obisk povabimo najmlajše občane, ki obiskujejo vrtec v Ratečah.  Imamo to priložnost in  veselje, da jih popeljemo v prelepi čebelji svet, kjer se dogajajo zanimive stvari, okrog panja in v samem panju.  

Občudovali smo marljive čebelice, kako nosijo cvetni prah in spoznali smo, kaj čebele stražarke počno.

Odprli smo čebelji panj, opazovali matico, trote in čebele delavke pri svojem opravilu. In veste kaj, nobenega od mladih, mogoče bodočih čebelarjev ni bilo nič strah. Z zanimanjem so opazovali nešteto čebelic, ki neumorno delajo noč in dan.

Spoznavali smo okus domačega medu, okušali cvetni prah in na koncu smo se posladkali z gozdnimi jagodami ( brez čebelic, ki oprašujejo, ni gozdnih jagod, sibirskih borovnic… ).

Na veliko veselje vseh , smo na koncu secirali še pravi matičnjak. 

Narava okrog nas je čudovita. Čuvajmo jo.

Z lepimi željami smo se poslovili , da nekatere drugo leto spet vidimo, druge več ne, ker bodo šli v šolo, vendar z mislijo, da je mogoče med njimi nekdo, ki bo postal čebelar ali čebelarka.

Z lepimi pozdravi,

čebelar Toni

NAREDITE NEKAJ DOBREGA ZA ČEBELE

…in nehajte kositi travo.

Sosedova trava bo res bolj sveže postrižena zelena, a čebel ne bo videla. Kot neutrudne opraševalke so čebele nujno potrebne za zdrav ekosistem, a njihovo število že dolgo upada,predvsem zaradi kmetijstva in urbanizacije. Sploh v mestih in predmestjih čebelam lahko pomagate tako,da se vdate lenobi,ki vas popade ob pogledu na kosilnico.Tako vsaj pravi raziskava,ki so jo opravili v Springfieldu v zvezni državi Massachusetts. Izbrali so 16 lastnikov hiš v predmestju in jih razdelili v tri skupine: prva je travo kosila vsak teden,druga na dva tedna in tretja na tri. To so počeli dve poletji. Medtem so raziskovalci šteli ne le čebele, ampak tudi različne travniške cvetlice, ki so pognale med eno in drugo košnjo. Na tratah, ki so bile pokošene vsake dva tedna,so našli tretjino več čebel kot na tistih, ki so jih kosili vsak teden, na njih je bilo tudi več travniških cvetlic. Presenetljivo je bilo manj čebel na tri tedne zaraščenih tratah, najverjetneje zato,ker je trava poganjala hitreje od rož in čebelam oteževala dostop do njih. 

ČLOVEŠKA LENOBA NA KOŽO PISANA ČEBELAM.  

vir:Gea-April 2018

ALI VESTE…

Kako je med prišel na Kranjsko pripoveduje naslednja zgodba. Noe je kot sladkosnedež vtihotapil v barko tudi panj čebel.Posadil jih je v korito in jim zvrtal skozi zadnjo bruno izletnik. Po vpadu vod so ostale čebele same v barki, bile so tedaj enakopravne brez matice in so zalegale. Mnogo rodov je tako zraslo, v koritu jim je postalo pretesno in stare čebele so mladi rod podile iz barke. Lepa, še med potopom izležena čebela se je odločila, da bo odpeljala mladi rod v tujino. Zapela je roju in ga odpeljala v votlino palme. Od tu je speljala še nadaljne tri roje, četrtič pa jo je zalotil vihar in jo zanesel z družino vred na Kranjsko in tako imamo sedaj najboljše čebelice. 

Dežela tisočerih belih princesk

Zgornjesavska dolina ( najbolj SZ del Slovenije ) je v teh dneh prekrasna. Debelina snežne odeje najbolj razveseljuje smučarje in tekače na smučeh, nekaterim od nas pa se oči spočijejo tudi na prekrasni naravi, ki nas obdaja.

Sprehajalci se lahko naužijejo čistega in ostrega zraka ( rdeča lička ), pogledov na prekrasne Julijce, ki so odeti pod metri in metri snega,

nekaterim oči obstanejo na pticah ( v teh dneh se že veselo ženijo, kljub temu, da je -14C ),

nekateri lahko občudujejo ovčke ( Florjanove “bičce” na Prodah ),

nekaterim pa begajo oči na kilometre in kilometre belo odetih smrek, ki se v teh dneh bohotijo v vsej  svoji veličini. Na male in velike. Na krive in ravne. Predvsem pa , kot bele princeske na najlepšem koncu – v Kranjski Sibiriji – Ratečah.

Opazujte in videli boste!

Lep pozdrav, 

Toni

RATEŠKA STRD

 

Čeprav so med poznali in uporabljali že davno pred prvimi pisanimi zgodovinskimi omembami,sta bila njegov pravi izvor in sestava skrivnost.Aristotel,znani starogrški mislec iz četrtega stoletja pred našim štetjem je denimo zapisal,da med pada z neba,ko vzhajajo zvezde.Še prej pa so v starem Egiptu mislili,da med nastaja iz solz boga Raa…

%d bloggers like this: