Loading...

KAKO SMO POSTALI ČEBELARJI

Čebela je s svojim medom zanimala človeka že od nekdaj in prav gotovo je, da je bil to prvi čebelji proizvod, ki ga je človek izkoriščal že v pradavnini. 

V naravi živeče čebele si izbirajo za bivališča drevesna dupla, skalne votline… Včasih se kak roj naseli kar v drevesni krošnji, seveda pa ga vzame zima. V takih prebivališčih je našel čebele tudi prvotni človek. Ko je našel čebelje gnezdo, je potrgal iz njega vse, kar je mogel, to se pravi satje z medom, cvetnim prahom in zalego in vse slastno použil. 

Prastara stenska risba, ki so jo našli v skalni votlini CUEVAS DE LA ARANA v vzhodni Španiji v pokrajini Valenciji in, ki jo je narisal pred 7000 leti pr. n. št. ali še prej človek kamene dobe, nam prikazuje naravno čebelje bivališče visoko v skalovju. Dva človeka na tej sliki plezata po vrveh, spletenih najbrž iz rastlin ovijalk, k čebeljemu gnezdu. V levi roki drži kadeč se predmet, v desni pa košaro. Nižje spodaj čaka spremljevalec in gleda navzgor.

Iskanje čebeljih gnezd ni bilo vedno lahko in preprosto. Dostikrat, zlasti ko so čebele gnezdile v duplu, iz katerega pelje le ozek rov. Takrat so si plenilci čebeljih gnezd pomagali in si še pomagajo z ustreznim orodjem, ki ga imajo pri roki. Najprimernejša za tako delo je sekira: z njo plenilec razširi vhod v duplino. S časoma je človek udomačil nekatere živali in pričel obdelovati zemljo. Vse to mu je dajalo toliko hrane, da mu ni bilo treba več begati iz kraja v kraj. Uredil si je stalno bivališče. Med plenjenjem čebeljih gnezd je ugotovil, da čebele, ki jim pobere med, ne zapuste svojega doma, ampak začno znova z delom, seveda, če med ropom niso prišle ob matico in ob ves zarod.

Človek je postal pri plenjenju medenega satja previdnejši, iz plenilca čebeljih gnezd je postal

ČEBELAR. 

tonitoni

Leave a Reply

%d bloggers like this: